O avtorici

Nassim Assefi, Američanka iranskega rodu, je zdravnica, ki se specializira za zdravje žensk in globalno medicino. Predavala je v Seattlu, bila prostovoljka v Kabulu in glasbenica v Havani. Kadar ni tujini, živi v Seattlu.

Odlomek

Mamani joon je bilo petnajst let, ko se je baba Agha, njen oče, nekoč vrnil z lova z dvema gazelama in nezavestnim moškim. Po balonastih hlačah in tuniki so sklepali, da je eden od nomadskih Bahtijarijev. Oče ga je našel nekaj metrov stran od mrtvega konja. Na zatilju je imel oteklino v velikosti grenivke. Tri dni je ležal v dnevni sobi in babica je ves čas skrbela zanj. Z mokro krpo mu je vlažila čelo, čistila rane na levi rami in na nogi in ga z božanjem po sencih skušala spraviti k zavesti. Lase mu je umivala z dišečimi mili, da bi ga prijetni vonj prebudil, in mu mazala ustnice z ovčjo mastjo, da se mu ne bi izsušile. Za mlado dekle je bilo v tistih časih, in pravzaprav je še dandanes, nekaj nenavadnega, da se dotika odraslega moškega, ki ni ne njen oče, ne brat, niti mož. Vsi po vrsti so bili prepričani, da bo umrl. Norčevali so se iz babičine predanosti, ona pa je napovedala: »Postala bom hakim.« V njenih časih je bila taka izjava bogokletna, kajti zdravniki so bili le moški. Ko mu je četrtega dne zjutraj babica poravnavala blazino, je nomad odprl oči in rekel: »Moram pa že biti v nebesih, če je ob meni tako sijoče dekle.«No, brez zadržkov lahko rečem, da moja babica ni veljala za lepotico. Imela je temne košate obrvi, kljukast nos in poslikano jamico v bradi, a iz oči sta ji sijala pogum in dobrota, ki sta prevzeli mladega moža. Mamani joon se je v trenutku zaljubila. Deklice so tedaj komajda smele odškrniti vrata v moški svet, in če je bilo dekle romantično, si je moški že s prijaznim pogledom utrl pot do njenega srca. Moškemu je bilo ime Tamas. Bil je sin bahtijarijskega poglavarja. Oddaljil se je od plemena, ko je iskal zdravnika za bolno mater. Na strmem pobočju pogorja Zagros je konju spodrsnilo. To je bilo vse, česar se je spominjal. Pri padcu si je zlomil nogo. Ko mu je ranocelnik naravnaval kost, mu je babica s svojo prisotnostjo pomagala prenašati bolečino. Kratkočasil jo je z zgodbami o nočeh, prespanih pod golim nebom v šotorih iz kozje kože. Sanjarila je, da bi se pridružila nomadom na njihovih nenehnih potovanjih.Tamas je bil nad babico tako očaran, da je skoraj pozabil, čemu se je sploh odpravil na pot. Njegova mati je imela vročico tiste vrste, ki je ni mogoče pozdraviti ne s hrano, ki hladi, ne s čaji iz posebnih zelišč, ne z neštetimi amuleti, ne z romanji v svete kraje. Z zlatniki, ki jih je nosil v mošnjiču okrog vratu, je kupil drugega konja in zdravila za bolno mater. Agha baba mu je naredil lesene bergle, in ko je napočil čas odhoda, je že spretno krevsal naokrog. Naložil je hrano, ki mu jo je kuharica pripravila za dolgo potovanje, pogledal mamani joon, ki se je ni še nikoli dotaknil, in tiho izgovoril njeno ime: »Moja draga Tahereh, s svojo dobroto in milino si mi vrnila življenje. Večno ti bom vdan. Sedemkrat bi obhodil svet, da bi me vzela za moža, če ti je prav, seveda.« Bila je dovolj srčna, da je vzdržala njegov pogled, in odvrnila: »Naj bog blagoslovi pot, ki te loči od matere, in vaju oba obdari z zdravjem, ko se bosta srečala. Ničesar si bolj ne želim, kot postati tvoja žena.«»Prišel bom pote,« je odgovoril in odjezdil. Mamani joon je bila po Tamasovem odhodu potrta in ni vedela, kako načeti pogovor z očetom. Končno si je drznila: »Agha baba, moram ti povedati, da ljubim Tamasa in da se želi poročiti z mano. Nama boš dal svoj blagoslov?«»Ne, moja Tahereh joon. Ne morem. Zavoljo tebe. Naj je fant še tako prijeten, vem, da življenje med divjimi nomadi ni zate. Ogromno težav bi si nakopala. Samo pomisli, kako dobro živimo tu v primerjavi z nomadskimi sorodniki v Lorestanu. Ničesar nimajo, niti strehe nad glavo. Daj, premisli dobro in pozabi nanj.« Niti besedice ni več zinila, a žalosti in grenkobe ni mogla skriti. Tolažbo je našla le pri kuharici Shookfeh. Z mamo o svojih težavah ni govorila in tudi drugi sorodniki je ne bi razumeli. Kuharica, starejša ženska, je imela mamani joon zelo rada. Obljubila ji je, da bo Agha babo omehčala z zvijačo.

Format: 13,3 x 20,3 cm
Obseg: 288 strani
Platnica: trda
Zlatotisk